Delovni sklopi

 

Živali so pomemben kazalnik stanja biodiverzitete v urbanem gozdu
Spremljanje živali je pomemben kazalnik stanja biodiverzitete v urbanem gozdu. V slovenskih urbanih gozdovih lahko srečamo veliko število različnih vrst prostoživečih živali, na primer evropsko srno, poljskega zajca, lisico, kuno belico, jazbeca in druge, kar je v primerjavi z urbanimi gozdovi v drugih evropskih mestih prava redkost. Prostoživeče živali so izpostavljene številnim vplivom, ki jih v ostalih gozdovih ni ali pa so šibkeje izraženi. Za ustrezno upravljanje prostoživečih živali je tudi v urbanem gozdu potrebno njihovo spremljanje. To je pomembno tako z vidika ohranjanja vrst kot z vidika preprečevanja morebitnih škod, ki jih živali povzročajo. Spremljati je potrebno, kako na stanje populacij živali vpliva grajena infrastruktura, klimatske spremembe, onesnaženost zraka, spreminjanje rabe gozda, tujerodne invazivne vrste in obiskovalci gozdov. Živali so tudi pomemben pokazatelj onesnaženosti urbanega okolja.
V projektu bomo spremljali tudi dve skupini živali: ptice in muhe trepetavke. Pojavnost ptic je pomemben pokazatelj motenj v gozdnem prostoru, njihovo prehranjevanje pa omogoča raznašanje semena in omejevanje žuželk, ki škodujejo drevju. Muhe trepetavke so pomemben opraševalec, njihove ličinke pa se prehranjujejo z rastlinskimi ušmi. Kar nekaj vrst muh trepetavk živi v mrtvem lesu, se z njim prehranjuje in tako pripomore k njegovi hitrejši razgradnji in naravnem kroženju snovi v gozdu. Pojavnost muh trepetavk je zato pomemben naravni pokazatelj stanja gozdnega ekosistema.

Popis rastlinskih vrst v urbanih gozdovih
Gozdne rastline so ključna sestavina gozdov, ki nam zaradi povezanosti z drugimi sestavinami gozdnih ekosistemov omogočajo ugotavljanje splošnega stanja v gozdnem in širšem okolju. S popisom rastlinskih vrst bomo lahko sklepali na stanje gozda. Popis pa je posebej uporaben pri spremljanju stanja urbanih in primestnih gozdov v daljšem obdobju, saj omogoča zaznavanje različnih procesov (tudi negativnih) in sprememb povezanih s tem specifičnim okoljem. V urbanem gozdu bomo spremljali pojave invazivnih tujerodnih vrst, negativne vplive zaradi onesnaženja okolja in zaradi podnebnih sprememb ter fragmentacijo (razdrobljenost) večjih gozdnih kompleksov.

Popis bolezni gozdnega drevja ter pregled zdravja drevja v gozdovih
Zdravje drevja je v urbanem okolju še posebno pomembno, saj so bolna drevesa lahko nevarna za človeka. Pri trohnečem drevesu se veje pogosto odlomijo ali se drevo zaradi trohnečega debla ali korenin ob močnem vetru podre. Bolezni drevja povzročajo ogromne množice škodljivih gliv, tudi številne žuželke lahko drevje poškodujejo, mu kvarijo izgled ali zmanjšujejo njegovo vitalnost. Za zmanjševanje poškodb so proti njim razvili različne preventivne in kurativne tehnike. Ugotavljali bomo povzročitelje poškodb ter razvijali in preizkušali različne tehnike beleženja poškodovanega ali bolnega drevja. Razvoj in uporaba teh znanj bosta omogočila upravljanje z gozdovi tako, da bodo bolj zdravi in varnejši za obiskovalce.

Spremljanje obiskanosti gozda
V Ljubljani predstavlja urbani gozd prostor za rekreacijsko dejavnost v naravi, tudi po vsakodnevnih obveznostih, ko ni vedno dovolj časa za daljše izlete v naravo. Za trajnostno upravljanje z urbanimi gozdovi je nujna vsaj okvirna informacija o številu obiskovalcev v gozdu in časovna dinamika obiska. Intenzivnost obiska namreč vpliva tako na gozd (npr. erozija poti), kot na neposredno rekreacijsko izkušnjo (npr. željo po odmaknjenosti oziroma druženju). V ta namen bomo območje raziskovanja opremili s sistemi za štetje obiskovalcev, ki smo jih izdelali v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije.

Analiza gozdnih tal
Talne razmere močno vplivajo na rast dreves in njihovo vitalnost., zato je poznavanje talnih razmer in procesov v tleh pomembno. Tla oskrbujejo drevesa z vodo, kisikom, hranilnimi snovi, hkrati drevje v tleh najde fizično oporo. Drevesa in druge rastline za rast potrebujejo ohranjena in neonesnažena tla. V Sloveniji so gozdna tla večinoma ohranila ali le neznatno spremenila svojo naravno zgradbo talnih horizontov in so brez neposredno vnesenih kemičnih snovi. V urbanem gozdu bomo poleg hranil v tleh merili in spremljali še temperaturo in vlago tal, ki sta glavna dejavnika razgradnje organskih snovi. V ta namen smo v Laboratoriju za elektronske naprave Gozdarskega inštituta Slovenije razvili merilni sistem, ki nam poleg pridobivanja podatkov o vlagi in temperaturi tal ponuja tudi enostavno shranjevanje in analizo pridobljenih podatkov.

Spremljanje kakovosti zraka
Merjenje in spremljanje depozitov, predvsem dušikovih in žveplovih spojin, ki so antropogenega izvora inposledica onesnaževanja zraka, poteka v naravnih gozdovih v Sloveniji že od sredine 80-ih let prejšnjega stoletja. Njihovo spremljanje omogoča neposredno oceno vnosa snovi v gozd in izračun kritičnih vrednosti, ki jih gozd in rastline v njem še prenesejo. Z razširitvijo spremljanja depozitov na urbane gozdove želimo ovrednotiti pozitiven vpliv gozda na življenje v mestu in njegovi okolici, ki ni omejen samo na področje zraka ampak tudi kakovosti vode oziroma podtalnice.
Kakovost zraka lahko spremljamo tudi z analizo tkiv določenih vrst mahov. Večina mahov ima slabo razvit koreninski sistem in zaradi tega sprejemajo večino hranil in vode preko celotne površine, neposredno iz tal pa le v manjšem obsegu. Takšen način spremljanja onesnaženosti zraka imenujemo biomonitoring in lahko predstavlja pomembno informacijo o onesnaženosti naravnega okolja. Tudi vrstna sestava mahov nam lahko pove veliko o ohranjenosti naravnega okolja.
Ozon je zelo reaktivna molekula, sestavljena iz treh atomov kisika, ki lahko poškoduje dihalne organe. Spremljanje koncentracije ozona v mestnih središčih z avtomatskimi vzorčevalniki je v Sloveniji že večletna tradicija. S pasivnimi vzorčevalniki pa Gozdarski inštitut Slovenije spremlja koncentracijo ozona v gozdnih ekosistemih v okviru različnih projektov že deset let. Poleg popisa poškodb na rastlinah zaradi ozona nam pasivni vzorčevalniki skupaj z avtomatskimi meteorološkimi postajami dajo objektivno sliko koncentracije in aktivnega delovanja ozona v gozdu. S pridobljenimi podatki bomo lahko tudi kvantitativno ovrednotili pozitivno delovanje urbanega gozda na njegove obiskovalce.

Gozdna inventura in analiza rasti drevja v urbanih gozdovih
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvajamo gozdno inventuro na različnih vrstah stalnih raziskovalnih objektov po celotni Sloveniji. Cilj gozdne inventure je ugotoviti, ali je gozd vitalen in temu primerno tudi raste, hkrati pa pridobimo tudi podatek o lesni zalogi za lastnika gozda. Prav tako je pomemben podatek o drevesni sestavi gozda (ali je drevesna sestava naravna) in tudi starosti dreves (ali so deleži različno starih dreves ustrezno razporejeni). Vsi ti podatki so potrebni za uspešno načrtovanje ukrepov v gozdu, katerih cilj je zagotavljati trajnost mnogonamenskega gozda.

Odziv rasti dreves v urbanem gozdu na okoljske dejavnike
V okviru projekta merimo debelinski prirastek drevesa na dva različna načina – z elektronskimi dendrometri in s pomočjo izvrtkov, ki jih s posebnim votlim svedrom vzamemo iz debla. Z elektronskimi dendrometri merimo majhne (< 0,1 mm) spremembe v debelinskem priraščanju dreves v intervalih od 15 do 30 minut v eni rastni sezoni. Z dendrometri te spremembe zaznamo in povežemo z okoljskimi razmerami, ki vplivajo na rast (npr. suša). Z izvrtki preučujemo debelinsko priraščanje dreves v preteklosti in njihov odziv na vplive okolja na letnem nivoju. S poznavanjem odziva dreves lahko predvidimo odziv drevesa in vpeljemo gojitvene ukrepe, ki bodo pripomogli k blaženju posledic podnebnih sprememb tudi na urbane gozdove.

Tehnike ekonomskega vrednotenje urbanega gozda
Ekosistemske storitve urbanih gozdov, npr. zmanjševanje vsebnosti onesnažil v zraku, uravnavanje mikroklime, rekreacija v naravnem okolju, idr. in njihovo ekonomsko vrednotenje, omogoča preskok (mitološke) vrzeli med ekonomisti in okoljevarstveniki. S tehnikami ekonomskega vrednotenja netržnih vrednot gozda je mogoče na tehtnico urbanističnega planiranja enakovredno (skupni imenovalec je €) postaviti z vidika ekonomije. Na tehtnico tako postavimo lahko razumljive dobrine, npr. nova obrtna cona, in okoljske vrednote, npr. uživanje med gozdnim drevjem in ptičjim petjem. »Sprejemljivosti« različnih scenarijev upravljanja z gozdovi mesta (s pripadajočo ceno) s strani prebivalcev omogoča opredelitev hipotetične denarne vrednosti tudi bolj intrinzičnih  vrednot okolja.

Klimatske razmere v mestnem gozdu
Spremljanje klimatskih razmer v mestnem okolju je z vidika obveščanja, posebej ob vročinskih valovih, za meščane izrednega pomena. Vrednosti klimatskih spremenljivk, kot so denimo temperatura in relativna vlažnost zraka ter veter, se lahko v mestu krajevno in časovno občutno razlikujejo. Tovrstno izmenjevanje okoljskih vplivov meščani še posebej občutijo prav zaradi zgradb, prometa in vmesnih zelenih površin. Večje zelene površine v mestnem okolju zmanjšujejo škodljive vplive in povečujejo občutek ugodja, zato želimo z vzporednimi meritvami v mestu in gozdu prikazati vpliv vegetacije na merjene parametre. Izbrane merilne točke bomo opremili z merilniki, ki bodo v realnem času, preko spleta, obveščali meščane o klimatskih razmerah v mestu in urbanem gozdu.

Comments are closed.